Mnenje strokovne žirije

»Na zemljišču samostana sv. Uršule, na robu mestnega središča, so redovnice sredi živahnega gradbenega babilona dale zgraditi socialno in ekološko vzorčno hišo. Arhitekti so pričakovanja redovnic celo presegli. Kanton Valais je tako dobil nekaj, česar skorajda ni poznal: dobro in lepo sodobno arhitekturo, od prvotne zasnove do zadnje podrobnosti izvedbe lesene gradnje med betonskimi stenami, od tlorisev do vrta, od lesenih prostorov in sob do rokodelsko izdelanih okovij.«

Zakaj ta projekt še posebej izstopa?

Trajnosti ni moč izsiliti s predpisi in tehnologijo. Gre namreč za notranji vzgib, temelječ na ljubezni, spoštovanju in čuječnosti. Še več. Gre za holistično zavedanje, da je vse povezano z vsem in da ne moremo zgolj jemati. Kdor se omenjenega zaveda med načrtovanjem, projektiranjem, gradnjo, kakor tudi v življenju, ne more drugače kot ravnati trajnostno. Ta zavest najprej vzklije v »sebi«, preden prične sijati v svet. Naša življenjska naloga je, da se tega priučimo. To miselnost so investitorji ponotranjili še preden so se bili lotili uresničevanja vizije, gradnje večstanovanjske stavbe Doma skupnosti sv. Uršule. Izvajalci, vešči tradicionalnih obrti, so gradbene materiale iz lokalnega okolja preobrazili v objekt, ki uporabnikom in uporabnicam zagotavlja cenovno ugodno bivanje. Kdor domuje tukaj, ceni vidik skupnosti, spoštuje svoje gnezdo ter ustvarja trajnostno zatočišče tako zase kot za prihodnje rodove.