Mnenje strokovne žirije

»Zadostnost pomeni pomagati, z veliko mero razuma in srčnosti. Življenjski slog, ki v hiši kaže, kako se je mogoče navezati na predindustrijsko dobo, da bi danes in jutri živeli na način, gospodaren z viri. Celostno razumljena trajnostnost prinaša lepoto. Preprostost, ki pa ni tako preprosta: ”Zanetil bom, zebe me!“ Domačija, spomenik iz 16. stoletja, ki ji je uspelo doseči prihodnost.«

Zakaj ta projekt še posebej izstopa?

Kakšni posegi so ustrezni v primeru gorske kmetije pod spomeniškim varstvom, kjer so si številni rodovi preživetje skozi stoletja zagotavljali s trdim delom in žuljavimi rokami? Koliko udobja je opravičljivega za zagotavljanje trajnostnega življenjskega sloga na tem koščku izjemno občutljivega gorskega sveta? Kaj danes resnično potrebujemo? S temi vprašanji sta se soočila mlada arhitekta. V okviru študentskega projekta ju je obšel občutek odgovornosti za ohranitev domačije, katere zgodovina sega v leto 1542. Investitorji so se odločili za zakup in se v zadnjih nekaj letih osredotočili na skrbno prenovo. . Izvajalci projekta so se odločili ohraniti izvorno vsebino. Hlev ostaja hlev, stan ostaja stan. Kamra ostaja kamra, špajza ostaja špajza. Preprosti ukrepi so pogosto pač najbolj učinkoviti.