Trajnostna gradnja

Podnebna kriza je resnična in tega se zavedajo zlasti ljudje, ki živijo na gorskih območjih. Življenje skupaj s snegom in skalami jim je bilo že od nekdaj v izziv, vendar so razmere danes še bolj dramatične; če so decembra travniki še vedno zeleni, če se tali permafrost, če vodotoki narastejo zaradi močnega deževja, to pomeni, da se je v gorskem svetu porušilo ravnovesje.

Eden od ciljev Alpske konvencije je nasprotovanje takemu razvoju. Alpska konvencija, dogovor, ki ga je sklenilo osem alpskih držav in EU, vsebuje konkretne ukrepe, kot je skupni akcijski načrt za podnebje. Iz tega je tudi izšla arhitekturna nagrada Constructive Alps, ki se podeljuje najboljšim primerom dobre prakse na področju prenove in novogradnje v alpskem loku.

Najbolj trajnostna gradnja je tista, ki je sploh ni – prenova bi zato morala vedno imeti prednost pred novogradnjo, saj omogoča preobrazbo zgodovinskih stavb ali prostorov v nove objekte. Če praznim hišam, ki jim grozi propad, s smiselno prenovo vnovič vdahnemo življenje, se kolektivni spomin ne bo izgubil. Iz starega hleva je tako nastalo gledališče, nekdanja tovarna vezenin je bila preurejena v stanovanja, skedenj v kapelo.

Najpomembnejše načelo je graditi hiše, ki delujejo v sozvočju z naravo in ne proti njej. Moč narave je treba izkoristiti v pozitivnem smislu in to upoštevati v arhitekturi. Okoljska odgovornost je zato ključno merilo pri ocenjevanju predloženih projektov.

„Kakovostna arhitektura v Alpah ne bo rešila sveta, ga bo pa naredila lepšega in prijetnejšega za bivanje.“

Köbi Gantenbein, Predsednik žirije / Constructive Alps

„Predvsem manj naj bo vsega! Uporabljajmo, obnavljajmo, izboljšujmo to, kar imamo. Smo res pozabili, da smo še ne tako dolgo tega dobro živeli tudi brez tega ogromnega nahrbtnika?“

Robert Mair, član žirije / Constructive Alps
„Trajnostno gradimo, če upoštevamo zmernost in lepoto, spoštujemo naravo, podnebje in pokrajino, uporabljamo domače gradbene materiale, mislimo na prihodnje generacije, v zadovoljstvo tistih, ki bodo v teh objektih živeli ali delali.“
Andi Götz, član žirije / Constructive Alps

„Naučimo se graditi tako, da pri tem nič ne zgradimo. Kadar je gradnja res nujna, je v času podnebne krize METABOLIČNA ARHITEKTURA tista dobra, čista in prava arhitektura, ki je sposobna rasti, se reproducirati, obnavljati in zaščititi, kot to v naravi počne vsak živ organizem, ne da bi to ogrozilo naravno ravnovesje.“

Giancarlo Allen, član žirije / Constructive Alps

„Kjer koli je le mogoče, bi morali začeti spet uporabljali obnovljive gradbene materiale lokalnega izvora, ki so na razpolago v velikih količinah in imajo nizko vsebnost sive energije.“

Dominique Gauzin-Müller, član žirije / Constructive Alps

„Hiša je trajnostna, če sta njeni tipologija in konstrukcija tako robustno zasnovani, da jo je mogoče prilagoditi glede na potrebe zaradi spreminjajoče se rabe. Prav tako je hiša trajnostna, če jo njeni uporabniki dobro sprejmejo, radi skrbijo zanjo, jo redno vzdržujejo, s tem pa dolgoročno ohranjajo. Arhitektura, ki za človeka nima samo uporabne vrednosti, temveč je pomembna tudi v čutnem in atmosferskem pomenu ter zato priljubljena, je tako podlaga za ustvarjanje dodane vrednosti.“

Anne Beer, član žirije / Constructive Alps

Nachhaltiges Bauen

Podnebna kriza je resnična in tega se zavedajo zlasti ljudje, ki živijo na gorskih območjih. Življenje skupaj s snegom in skalami jim je bilo že od nekdaj v izziv, vendar so razmere danes še bolj dramatične; če so decembra travniki še vedno zeleni, če se tali permafrost, če vodotoki narastejo zaradi močnega deževja, to pomeni, da se je v gorskem svetu porušilo ravnovesje.

Eden od ciljev Alpske konvencije je nasprotovanje takemu razvoju. Alpska konvencija, dogovor, ki ga je sklenilo osem alpskih držav in EU, vsebuje konkretne ukrepe, kot je skupni akcijski načrt za podnebje. Iz tega je tudi izšla arhitekturna nagrada Constructive Alps, ki se podeljuje najboljšim primerom dobre prakse na področju prenove in novogradnje v alpskem loku.

Najbolj trajnostna gradnja je tista, ki je sploh ni – prenova bi zato morala vedno imeti prednost pred novogradnjo, saj omogoča preobrazbo zgodovinskih stavb ali prostorov v nove objekte. Če praznim hišam, ki jim grozi propad, s smiselno prenovo vnovič vdahnemo življenje, se kolektivni spomin ne bo izgubil. Iz starega hleva je tako nastalo gledališče, nekdanja tovarna vezenin je bila preurejena v stanovanja, skedenj v kapelo.

Najpomembnejše načelo je graditi hiše, ki delujejo v sozvočju z naravo in ne proti njej. Moč narave je treba izkoristiti v pozitivnem smislu in to upoštevati v arhitekturi. Okoljska odgovornost je zato ključno merilo pri ocenjevanju predloženih projektov.

„Kakovostna arhitektura v Alpah ne bo rešila sveta, ga bo pa naredila lepšega in prijetnejšega za bivanje.“

Köbi Gantenbein, Predsednik žirije / Constructive Alps

„Predvsem manj naj bo vsega! Uporabljajmo, obnavljajmo, izboljšujmo to, kar imamo. Smo res pozabili, da smo še ne tako dolgo tega dobro živeli tudi brez tega ogromnega nahrbtnika?“

Robert Mair, član žirije / Constructive Alps