Uvod

Constructive Alps

Namen mednarodne arhitekturne nagrade Constructive Alps/Konstruktivne Alpe je povezati države prek meja in prispevati k uresničevanju Alpske konvencije; obenem je nagrada tudi spodbuda za razmislek, kaj je sploh kakovostno življenje v Alpah. Pomembno vlogo pri tem imata trajnostna prenova in gradnja: na območju Alp porabijo zasebna gospodinjstva ravno toliko energije kot celoten prometni sektor. Energija, pridobljena predvsem iz kurilnega olja in zemeljskega plina, se najpogosteje uporablja za ogrevanje in hlajenje prostorov. Največji porabniki energije so stare in slabo izolirane stavbe. Pravi ključ za učinkovito varstvo podnebja in s tem kakovostnejše življenje prebivalcev in obiskovalcev alpskega sveta je zato v prenovi in, če je potrebno, tudi v gradnji novega stavbnega fonda z okolju prijaznimi gradbenimi materiali domačega izvora.

Predmet natečaja so predvsem projekti trajnostne prenove in gradnje objektov. K sodelovanju so vabljeni predvsem arhitekti in investitorji, ki so z gradnjo ali prenovo svojih objektov uresničili ekološka in ekonomska kakor tudi socialna in kulturna merila trajnostnega razvoja. Njihove energijsko učinkovite, zadostne in konsistentne stavbe so lep zgled za to, kako prebivalcem in okolici zagotoviti še kakovostnejše življenje, obenem pa so tudi dokaz, da je pri njihovi gradnji oziroma prenovi mogoče doseči tudi prepletenost racionalnega s čutnostjo.

Constructive Alps/Konstruktivne Alpe je sinonim vsealpskega sodelovanja med različnimi ministrstvi, izobraževalnimi in kulturnimi inštitucijami ter nevladnimi organizacijami. Kneževina Lihtenštajn v vlogi pobudnice nagrade pri tem tesno sodeluje s Švico, pomoč članom mednarodne žirije pri ocenjevanju kakovosti objektov, ki se potegujejo za nagrado, zagotavlja Univerza v Lihtenštajnu, potujočo razstavo, ta na ogled postavi okoli 30 podnebju najprijaznejših objektov, pa so zasnovali v Švicarskem planinskem muzeju v Bernu. Ob tej priložnosti je na voljo tudi razstavni katalog, ki izide kot posebna številka ugledne revije za arhitekturo Hochparterre. Pri izvedbi natečaja Constructive Alps/Konstruktivne Alpe sodeluje tudi Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA), ki skrbi za strokovno in organizacijsko pomoč.

»Constructive Alps« 2013 – 2020

Švica in Lihtenštajn sta 2013 drugič, 2015 tretjič, 2017 četrtič in 2020 petič podelila arhitekturni natečaj za trajnostno prenovo in gradnjo stavb na območju Alp Constructive Alps/Konstruktivne Alpe. Izmed številnih projektov so bili za najlepše in okolju najprijaznejše objekte celotnega alpskega prostora razglašene sledeče stavbe: kmetijsko-izobraževalni center Salzkammergut (2013), župnišče v Krumbachu v avstrijskem Bregenškem gozdu (Bregenzerwald) (2015), osnovna šola in vrtec v avstrijskem Brandu in Biotehniški šolski center v švicarskem Salezu (2020). Vsi nagrajeni projekti so bili predstavljeni tudi na treh potujočih razstavah in v dveh posebnih izdajah švicarske strokovne revije za arhitekturo Hochparterre.

»Konstruktiv 2010«

Leta 2010 je Kneževina Lihtenštajn za celotno alpsko območje prvič razpisala arhitekturno nagrado za trajnostno gradnjo in prenovo v Alpah Konstruktivno, za katero je kandidiralo več kot 200 objektov. Nagrade oziroma priznanja je prejelo 25 objektov, ki jih je žirija uvrstila v drugi krog. Ogledati si jih je bilo mogoče na razstavi, ki je gostovala v vseh alpskih državah. Nagrajeni objekti so bili predstavljeni tudi v posebni številki švicarske revije za arhitekturo Hochparterre.

Ocena

Mednarodna žirija bo o vseh prispelih projektih opravila obširno razpravo z vidika trajnostne prenove in gradnje. Ocenjevala bo tako vidike čutnega zaznavanja kakor tudi štiri vidike trajnostnosti: ekološki, ekonomski, kulturni in socialni vidik. Pri tem so pomembni povezanost objekta z javnim prevoznim omrežjem, izbira okolju prijaznih gradbenih materialov oz. načina gradnje, vplivi objekta na okoliško regijo in prispevek objekta k doseganju kakovostnejšega življenja za prebivalce.

Žirija bo razpravljala tudi o tem, kako stavbe odražajo polno razumevanje trajnostnosti. Visoka energijska učinkovitost, ki jo je mogoče izmeriti v številkah, je zato le eno od meril. Žirija bo preverjala tudi konsistentnost, torej krogotoke uporabljenih materialov. Nagrajeni projekti natečaja Constructive Alps/Konstruktivne Alpe bodo morali izpolnjevati tudi zahteve zadostnosti: stavbe bodo tako morale utelešati pravo moč ravnovesja, uporaba tehnologije in pozidava tal pa morata biti omejeni na najnujnejše.
Odločitev žirije je pravno zavezujoča.

Uvod

Constructive Alps

Namen mednarodne arhitekturne nagrade Constructive Alps/Konstruktivne Alpe je povezati države prek meja in prispevati k uresničevanju Alpske konvencije; obenem je nagrada tudi spodbuda za razmislek, kaj je sploh kakovostno življenje v Alpah. Pomembno vlogo pri tem imata trajnostna prenova in gradnja: na območju Alp porabijo zasebna gospodinjstva ravno toliko energije kot celoten prometni sektor. Energija, pridobljena predvsem iz kurilnega olja in zemeljskega plina, se najpogosteje uporablja za ogrevanje in hlajenje prostorov. Največji porabniki energije so stare in slabo izolirane stavbe. Pravi ključ za učinkovito varstvo podnebja in s tem kakovostnejše življenje prebivalcev in obiskovalcev alpskega sveta je zato v prenovi in, če je potrebno, tudi v gradnji novega stavbnega fonda z okolju prijaznimi gradbenimi materiali domačega izvora.

Predmet natečaja so predvsem projekti trajnostne prenove in gradnje objektov. K sodelovanju so vabljeni predvsem arhitekti in investitorji, ki so z gradnjo ali prenovo svojih objektov uresničili ekološka in ekonomska kakor tudi socialna in kulturna merila trajnostnega razvoja. Njihove energijsko učinkovite, zadostne in konsistentne stavbe so lep zgled za to, kako prebivalcem in okolici zagotoviti še kakovostnejše življenje, obenem pa so tudi dokaz, da je pri njihovi gradnji oziroma prenovi mogoče doseči tudi prepletenost racionalnega s čutnostjo.

Constructive Alps/Konstruktivne Alpe je sinonim vsealpskega sodelovanja med različnimi ministrstvi, izobraževalnimi in kulturnimi inštitucijami ter nevladnimi organizacijami. Kneževina Lihtenštajn v vlogi pobudnice nagrade pri tem tesno sodeluje s Švico, pomoč članom mednarodne žirije pri ocenjevanju kakovosti objektov, ki se potegujejo za nagrado, zagotavlja Univerza v Lihtenštajnu, potujočo razstavo, ta na ogled postavi okoli 30 podnebju najprijaznejših objektov, pa so zasnovali v Švicarskem planinskem muzeju v Bernu. Ob tej priložnosti je na voljo tudi razstavni katalog, ki izide kot posebna številka ugledne revije za arhitekturo Hochparterre. Pri izvedbi natečaja Constructive Alps/Konstruktivne Alpe sodeluje tudi Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA), ki skrbi za strokovno in organizacijsko pomoč.

»Constructive Alps« 2013 – 2020

Švica in Lihtenštajn sta 2013 drugič, 2015 tretjič, 2017 četrtič in 2020 petič podelila arhitekturni natečaj za trajnostno prenovo in gradnjo stavb na območju Alp Constructive Alps/Konstruktivne Alpe. Izmed številnih projektov so bili za najlepše in okolju najprijaznejše objekte celotnega alpskega prostora razglašene sledeče stavbe: kmetijsko-izobraževalni center Salzkammergut (2013), župnišče v Krumbachu v avstrijskem Bregenškem gozdu (Bregenzerwald) (2015), osnovna šola in vrtec v avstrijskem Brandu in Biotehniški šolski center v švicarskem Salezu (2020). Vsi nagrajeni projekti so bili predstavljeni tudi na treh potujočih razstavah in v dveh posebnih izdajah švicarske strokovne revije za arhitekturo Hochparterre.

»Konstruktiv 2010«

Leta 2010 je Kneževina Lihtenštajn za celotno alpsko območje prvič razpisala arhitekturno nagrado za trajnostno gradnjo in prenovo v Alpah Konstruktivno, za katero je kandidiralo več kot 200 objektov. Nagrade oziroma priznanja je prejelo 25 objektov, ki jih je žirija uvrstila v drugi krog. Ogledati si jih je bilo mogoče na razstavi, ki je gostovala v vseh alpskih državah. Nagrajeni objekti so bili predstavljeni tudi v posebni številki švicarske revije za arhitekturo Hochparterre.

Ocena

Mednarodna žirija bo o vseh prispelih projektih opravila obširno razpravo z vidika trajnostne prenove in gradnje. Ocenjevala bo tako vidike čutnega zaznavanja kakor tudi štiri vidike trajnostnosti: ekološki, ekonomski, kulturni in socialni vidik. Pri tem so pomembni povezanost objekta z javnim prevoznim omrežjem, izbira okolju prijaznih gradbenih materialov oz. načina gradnje, vplivi objekta na okoliško regijo in prispevek objekta k doseganju kakovostnejšega življenja za prebivalce.

Žirija bo razpravljala tudi o tem, kako stavbe odražajo polno razumevanje trajnostnosti. Visoka energijska učinkovitost, ki jo je mogoče izmeriti v številkah, je zato le eno od meril. Žirija bo preverjala tudi konsistentnost, torej krogotoke uporabljenih materialov. Nagrajeni projekti natečaja Constructive Alps/Konstruktivne Alpe bodo morali izpolnjevati tudi zahteve zadostnosti: stavbe bodo tako morale utelešati pravo moč ravnovesja, uporaba tehnologije in pozidava tal pa morata biti omejeni na najnujnejše.
Odločitev žirije je pravno zavezujoča.