Zakaj ta projekt še posebej izstopa?

Projekt je del nadrejene strategije: javna uprava si je zadala cilj vzpostavitve socialnih in kulturnih služb, gradnje infrastrukture za nova lokalna mala podjetja ter uvajanja ukrepov za razvoj zelenega turizma in kmetijstva, kar naj bi spodbudilo ponovno poseljevanje in oživljanje podeželja. Leta 1921 je Ostana štela 1.200 prebivalcev, ob koncu 20. stoletja pa je tamkajšnja skupnost štela zgolj še pet duš. Danes tamkaj domuje več kot 50 prebivalcev, med njimi predvsem veliko mladih z visoko izobrazbo in majhnimi otroki. Kraj predstavlja edinstven primer v zahodnih italijanskih Alpah – uspeh strategije oživljanja, pri kateri je arhitekturi nedvomno moč pripisati osrednjo vlogo, je več kot očiten. Objekt Mizoun de la Villo predstavlja le zadnji košček v arhitekturnem mozaiku infrastrukturnega projekta ostanske »renesanse«. Projekt, ki je sloves Ostane ponesel po vsej državi, je zacvetel tudi s strokovno pomočjo sodelavcev in sodelavk Politehniške univerze v Torinu.